Pogosta vprašanja (FAQ)

Zakaj v waldorfski šoli nihče ne zaostane?

Pri vzgoji in izobraževanju je potrebno nenehno upoštevati starost otroka. Tako potrebuje dvanajstletni otrok popolnoma drugačne učne vsebine kakor desetletnik. Kadar je za učni uspeh edino merilo inteligenčni kvocient, je seveda starostna razlika drugotnega pomena. Kadar pa upoštevamo zorenje celotne osebnosti, gledamo na sozvočje razvoja volje, čutenja in mišljenja in ne dajemo prednosti samo eni kvaliteti osebnosti. Zato šolski otroci živijo v razrednih skupnostih s sovrstniki. To, da so v razredu različno nadarjeni otroci, ki si medsebojno pomagajo, nenazadnje vzpodbuja razvoj dobrih socialnih sposobnosti. Ravno zaradi tega v waldorfski šolah ni ocenjevanja s številčnimi ocenami, pač pa si učitelj pri opisnem ocenjevanju prizadeva podati skupno oceno, z upoštevanjem vseh individualnih sposobnosti in otrokovega napredka. Kako je z domačimi nalogami? V prvih treh letih šolanja otroci niso obremenjeni z domačimi nalogami in otroci doma lahko ponovijo ali dokončajo tisto, kar so v šoli obravnavali. Ko pa se v četrtem razredu začno domače naloge vsakodnevno pojavljati, se učitelj pri tem trudi posredovati učencem zavest, da domače naloge delajo zato, da učno snov dodelajo in da to počno tudi njemu na ljubo. Na tak način lahko odraščajoči otrok razvije takšen odnos do dela, da mu delo ne predstavlja nekega nujnega zla, temveč da z delom lahko nekaj postaneš ter navsezadnje z njim zaslužiš denar.

Ali se da učiti in naučiti se brez prisile, torej brez ocen?

Kdor je dobil vtis, da se na waldorfskih šolah uči samo “veselo igraje”, je v zmoti. Učiti se “učitelju na ljubo” ne pomeni učenja brez napora in prizadevanj. In kar se v prvih nekaj letih šolanja počne učitelju na ljubo, se lahko v kasnejših letih počne na ljubo stvari – zaradi stvari samih. Takšnemu učnemu motivu sledijo popolnoma drugačne socialne posledice, kakor potreba po “biti najboljši”, “biti nagrajen” ali kasneje imeti boljše možnosti. Waldorfska pedagogika cilja na razumevanje, da samo sposobnost: učiti se skozi vse življenje, pelje do smiselnega življenja.

Kako je z disciplino?

Uspešno odraščanje zahteva mir: če to velja za rastlino, ne more nič manj veljati za človeka. Kjer imamo mir srca in razuma, mir doma in mir v šoli, se disciplina, h kateri težimo, uresniči sama po sebi. Kjer tega ni, je treba disciplino razvijati. Disciplina ni le skupek pravil, temveč je živ proces med vsemi človeškimi bitji. Izhodišče zanjo je spoštovanje. Zato učenci waldorfskih šol ob zgodbah in vseh drugih dejavnostih razvijajo spoštovanje do vseh predmetov okoli sebe, do narave: kamnov, rastlin in živali, še zlasti pa do človeka.

Koliko se bo moj otrok naučil za življenje?

Včasih se pojavi bojazen, da se bodo otroci iz waldorfskih šol težko prilagodili današnjemu življenju. Izkušnje in raziskave potrjujejo nasprotno. Nekdanji učenci na splošno kažejo veliko zanimanje za svet in ljudi okoli sebe. Ker znajo zaznati probleme drugih in vidijo njihove potrebe, so pripravljeni pomagati in prevzemati odgovornost. Tuje raziskave kažejo, da nekdanje učence waldorfskih šol srečamo v vseh poklicih. Kot primer navajamo izvleček iz članka o tej raziskavi, ki je bil objavljen 14. decembra 1981 v reviji Spiegel: “Waldorfske šole, o katerih je razširjeno mnenje, da prihajajo iz njih “blage duše”, ki se niso sposobne spoprijeti z zahtevami resničnega življenja, na podlagi raziskav dosegajo ravno nasprotne rezultate. Učenci hodijo v šolo, ki ne daje samo znanja ter ne oblikuje samo spretnosti in navad, ampak jim tudi pomaga pri iskanju življenjskih usmeritev. Tako spoznavajo tudi smisel življenja. Njihov šolski dan ni sestavljen iz 45-minutnih učnih ur, pač pa se prilagaja ritmu “učnih blokov” glavnih predmetov in v prvih osmih letih namenja posebno pozornost umetniškemu udejstvovanju. Njihovega napredovanja ne spremlja stalno ocenjevanje. Ne pestita jih selekcija in pritisk, s katerima je ponavadi povezano prehajanje v višje razrede. To je vsekakor vabljivo, vendar pa je mnogo staršev prepričanih, da to ni primerna priprava na težave, s katerimi se bodo tako vzgajani otroci spoprijemali v življenju. Takšno prepričanje so sedaj omajali rezultati znanstvene raziskave izobrazbene osnove nekdanjih waldorfskih učencev, ki pomeni prvo empirično raziskavo o waldorfskem gibanju. Trije neodvisni raziskovalci, ki jih je najel Oddelek za vzgojo v Bonnu, so anketirali 1460 nekdanjih waldorfskih učencev, rojenih v letih 1946 in 1947. Ugotovili so, da so nekdanji waldorfski učenci dosegli izobrazbeno raven, ki je precej nad povprečjem.” “Kakorkoli, sedaj se je pokazalo, “ pravi Bernhard Vier, ki je vodil skupino raziskovalcev , “da je med učenci, ki so se dvanajst let izobraževali v waldorfskih šolah, še celo večji odstotek takih, ki so sposobni opraviti maturo. Akademiki niso nikdar hoteli verjeti, da je to mogoče.” Tudi končna ocena raziskave “Življenje nekdanjih waldorfskih učencev” Zveznega ministrstva za izobraževanje in znanost, opravljena v letu 1992 v Frankfurtu , je pozitivna in pravi, da so waldorfski učenci v splošnem znanju dosegli stopnjo, ki je nad povprečjem in tudi poklicno jih je veliko na položajih, ki zahtevajo visoko kvalifikacijo. Neizpodbitno je, da waldorfske šole izobražujejo svoje učence na nivoju, ki je primerljiv z javnimi osnovnimi šolami in gimnazijami, čeprav ne poznajo ponavljanja razreda, nenehnega ocenjevanja ter s tem povezanega pritiska, da ne rečemo celo stresa.

Kakšna je prehrana v waldorfski šoli?

V vseh šolah, kjer za svoje otroke pripravljajo dnevne obroke, namenjajo temu vprašanju veliko pozornosti. Splošno znano je namreč, da način prehranjevanja ne vpliva samo na zdravje, temveč posredno tudi na učne sposobnosti otrok, predvsem na zbranost.

Na jedilnikih so predvsem jedi, ki dajejo otroškemu organizmu dovolj vitaminov in hranilnih snovi. Pripravljene so tako, da ohranjajo hranilno vrednost pridelkov – to so predvsem polnovredna žita, neglazirani riž, sveža zelenjava in sadje. Zelo pomebno je tudi, na kakšen način so bili ti pridelki gojeni, zato se pri pripravah jedi uporabljajo biodinamični ali vsaj biološko pridelani proizvodi. Mesne beljakovine najdemo predvsem v mlečnih izdelkih in ribah, rdečega mesa pa ne pripravljajo v skoraj nobeni waldorfski šoli, in sicer predvsem iz dveh razlogov. Meso živali, ki bi bile zdravo gojene in jim v prehrano ne bi dodajali raznih dodatkov za hitro rast, je zelo težko dobiti. Drugi razlog pa je v tem, da otrok praviloma že doma dobi za svoj razvoj potrebno količino mesnih izdelkov. Ali bo prehrana v celoti vegetarijanska ali ne, se odločajo starši skupaj z učitelji.

Kako se otrok med šolanjem prepiše na drugo šolo in kako je s prepisom otroka iz druge šole oziroma vrtca?

Starši so včasih zaskrbljeni, ker ne vedo, kaj bi se zgodilo, če bi morali zapustiti okoliš in bi se njihovi otroci morali prepisati na drugačno šolo. Prehodi v druge oblike izobraževanja so omogočeni v skladu z veljavnimi zakoni in z obvladovanjem ključnih znanj, ki se od učenca pričakujejo. Za takšen prehod dobi učenec spričevalo s številčnimi ocenami, ki jih dobijo iz opisnih ocen v skladu z dogovorom z Zavodom za šolstvo in šport Republike Slovenije. “Uresničevanje programa waldorfske šole omogoča učencem prehod na javno osnovno šolo v naslednji višji oziroma v isti razred, če gre za prestop med šolskim letom. Prav tako je učencem waldorfske šole omogočen prehod v srednjo šolo pod pogoji, ki so določeni za učence javnih osnovnih šol.” (Sklep strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje, 1992) Izkušnje iz tujine kažejo, da waldorfski učenci hitro premagajo začetno prilagoditveno obdobje in jih večina šolanje uspešno nadaljuje. Starši pogosto sprašujejo, do katerega leta starosti sprejemamo otroke v waldorfski vrtec oziroma šolo. Odgovor se glasi: skoraj do vsake starosti, pač glede na otroka, čeprav je seveda bolje, da je otrok čim mlajši. Sprva lahko imajo ti otroci nekoliko težav predvsem pri potrebni meri samodiscipline, ki se od njih pričakuje tako pri vedenju kot pri delu. Zato potrebujejo pomoč. V glavnem pa nove zahteve in odnos, ki obstaja med vzgojiteljem oziroma učiteljem in otrokom, prinaša zadovoljstvo in sprostitev. Sedaj je moč uspešno razviti mnogo tega, kar je bilo prej neizkoriščenega. Pogosto znajo prav tisti, ki so v waldorfsko šolo prišli kasneje, bolj ceniti, kaj jim šola pomeni, kot pa tisti, ki nikoli niso obiskovali drugačne šole.

Zakaj zagovarjamo otroštvo brez ekranskih tehnologij?

Waldorfska šola Maribor je strokovno utemeljena na načelu, da je otrokove sposobnosti mogoče prebuditi in vzgojiti le v neposrednem človeškem odnosu. Naše stališče je, da naj šola in otrokov dom ostaneta skupnosti, kjer življenja in odnosov v ničemer ne narekujejo nove tehnologije. V svetu so bile narejene že mnoge znanstvene in strokovne raziskave o vplivu, ki ga ima uporaba ekranskih tehnologij na otrokov razvoj. Dolgo in čezmerno gledanje v zaslone povzroča v otrocih psihično dezorientacijo (nepravilen občutek za resnico in iluzijo), slabitev sposobnosti za učenje, nemir, neželene fiziološke posledice, motnje ritma spanja in sproščanje prikrite agresije. Rezultati teh raziskav so jasni, zato zaradi otrokovega zdravega telesnega, psihičnega in telesnega razvoja pričakujemo, da otroci v prostem času ne uporabljajo ekranskih medijev. Otroku mediji onemogočajo ustvarjanje notranjih slik, ki so gonilo kvalitetnega poučevanja v šoli in motivacije za zdravo življenje in izoblikovanje vesti. Čezmerna uporaba negativno vpliva tudi na socialno življenje družine, zato so vzgojitelji in učitelji vedno z nasvetom pripravljeni pomagati družinam, v katerih uporaba ekranskih tehnologij narekuje domače življenje. Otroci naj za zdrav razvoj odraščajo v živem, analognem okolju, s pristnimi medčloveškimi stiki, kjer se lahko v celoti razvijajo v samostojne in zdrave osebnosti.

Ali lahko otrok piše z levo roko?

V današnjem času ima vse več otrok težave z obojeročnostjo. Običajno otrok bolje vidi z desnim očesom, bolje sliši z desnim ušesom, meče z desno roko in stopi naprej z desno nogo. Pri nekaterih otrocih pa se te funkcije odvijajo križno. Že samo to je pokazatelj neke vrste disleksije. Poleg tega pa obojeročnost predstavlja oviro za pravilen proces učenja in dober psihološki razvoj otroka. Pri obojeročnih otrocih je nujno, da jim učitelj pomaga pri usmeritvi k eni strani. Ker je naša kultura desnoročna, se poskuša otroka usmeriti na desno. V ta namen učitelj uporablja metodične vaje, ki otroku pomagajo pri preusmerjanju. Če pa je otrok izrazit levičar, ga ne preusmerjamo.

Ali waldorfsko šolo obiskujejo tudi otroci, ki se težje učijo in otroci s posebnimi učnimi potrebami? Kaj to pomeni za druge otroke?

Poleg običajnih waldorfskih šol obstajajo v svetu tudi waldorfske šole za otroke s posebnimi potrebami. Kljub temu lahko šola sprejme v svoj razred takšnega otroka, če se otrok socialno lahko vključi v razred in njegova prizadetost ni pretežka. Pogosto so ti otroci izredno napredovali. Prav tako pa lahko tak otrok veliko prispeva k ugodnemu socialnemu razvoju celotnega razreda. V takšnem razredu se razvija resnično socialno razumevanje za lastnosti, stiske in potrebe vsakega posameznika. V glavnem je razrednemu učitelju prepuščeno, koliko takšnih otrok je zmožen sprejeti v razred. Otrok lahko ostane v razredu toliko časa, dokler napreduje v okviru svojih sposobnosti, ne ovira učiteljevega dela z ostalim razredom in se vključuje v socialno življenje razreda. Če samo eden od teh pogojev ni izpolnjen, je treba otroka prepisati na šolo, ki bo ustrezala njegovim zmožnostim. V takem primeru šola ne more sprejeti odgovornosti za otrokovo normalno šolanje.

Kakšna je vloga religije?

Starše različnih verskih prepričanj skrbi, da se bo njihov otrok ob srečanju z “drugačnimi nauki" od svojega odtujil. Nekateri starši se bojijo, da bodo v šoli na njihovega otroka vplivali, še preden si bo sam lahko oblikoval svoje stališče. Zgodovina potrjuje dejstvo, da vse pomembne oblike človeške kulture izvirajo iz religioznega vira. Ker je otrokov razvoj nekakšna zgoščena ponovitev splošnega razvoja človeštva, mora imeti religija neko vlogo tudi v njegovem razvoju. V času od prvega do osmega razreda popeljemo otroke nazaj vse do velikih mitologij in se približamo religiji različnih ljudstev. Te vsebine so del rednega pouka in se kažejo predvsem v izboru zgodb, ki jih učitelj pripoveduje v posameznem starostnem obdobju. V prvem razredu se otroci srečujejo predvsem s pravljicami, v drugem razredu z basnimi in legendami, v tretjem z zgodbami stare zaveze. Osrednjo tematiko četrtega razreda predstavljajo zgodbe iz nordijske kulture, v petem razredu se otroci srečajo z epi iz Perzije in Indije ter egipčanskimi in grškimi miti. Šesti razred je namenjen predvsem Rimljanom in razvoju islamske vere, v sedmem in osmem razredu pa se otroci ukvarjajo z vprašanji, ki so prevevala dobo odkritij in današnji čas. Osrednja tematika posameznega razreda se kaže tudi v izboru snovi za predmet religije, ki je na urniku enkrat tedensko. Tako dobi v osmih letih vsaka posamezna religija svoj prostor in se ji izkazuje dolžno spoštovanje ter pozornost.

Ali je waldorfska šola krščanska šola?

Waldorfska šola ni krščanska šola, je pa krščanstvo osrednja religija našega okolja in mu namenjamo večjo pozornost. To se izraža predvsem v praznovanju krščanskih praznikov (božič, velika noč …), ki so povezani s spremembami v naravi. Vsekakor pa je osebna vera, povezana s posamezno veroizpovedjo, intimna odločitev posamezne družine.

Zakaj so potrebni denarni prispevki staršev?

Starši deloma financirajo delovanje waldorfske šole, višina prispevkov pa se razlikuje od države do države, saj je odvisna od tega, koliko k delu neodvisnih šol – kamor spada tudi waldorfska – prispeva država. Pri nas daje država waldorfski šoli enaka sredstva kot ostalim osnovnim šolam. Tako se Slovenija vključuje med tiste države, ki v veliki večini pokrijejo potrebe dela takšne šole. (Na primer v Angliji leži denarno breme celotnega šolanja otrok le na starših in donatorjih). Kljub temu morajo starši prispevati še dodatni del sredstev, iz katerih se krijejo nadstandardne storitve in material za delo pri pouku, poleg tega pa dobijo otroci v šoli tudi del šolskih potrebščin. Merila za višino prispevka določa finančna skupina, ki jo sestavljajo v glavnem starši. Tudi tukaj se upošteva socialno načelo, kar preprečuje, da se kakšen otrok ne bi mogel vpisati v šolo zaradi prevelikih denarnih zahtev.